Rodil se je v vasi Vrba na Gorenjskem, v preprosti kmečki družini. Že kot otrok je bil zelo radoveden in bister. Rad je bral, se učil novih besed in poslušal zgodbe. Starši so hitro opazili, da ima poseben dar, zato so ga poslali v šolo, kjer se je pokazalo, da je izredno nadarjen za jezike in knjige.
Ko je odrasel, je odšel najprej v Ljubljano, nato pa na Dunaj, kjer je študiral pravo. Ko, je postal doktor prava je moral kar nekaj časa čakati na pravo službo. Kasneje je odprl svojo odvetniško pisarno v Kranju. Čeprav je bil odvetnik, je bilo njegovo pravo poslanstvo pesništvo.
Prešeren je pisal pesmi, ki so bile drugačne od tistih, ki so jih ljudje poznali prej. Svoje verze je oblikoval v nove, zahtevne pesniške oblike – kot so soneti in balade. Veliko je pisal o ljubezni, saj je bil nesrečno zaljubljen v Julijo Primic. Zaradi tega so njegove pesmi polne hrepenenja in nežnih, a tudi žalostnih čustev. Obenem pa je v njih čutiti ljubezen do domovine in željo, da bi Slovenci živeli svobodno in ponosno. Njegov prijatelj Matija Čop mu je pri tem zelo pomagal, saj ga je spodbujal in mu pokazal številne tuje knjige, iz katerih se je veliko naučil.
Kjer je v zapleteni obliki sonetov opisal svojo ljubezen do Julije.
Pesnitev o junaku Črtomiru, ki se sooča z velikimi spremembami.
Pesem o dekletu, ki ga v Ljubljani odpelje skrivnostni vodni duh.
Čustvena pesem o njegovi rojstni vasi in izgubljenih sanjah.
Pesem o prijateljstvu in svobodi, ki je danes naša državna himna.
France Prešeren je umrl leta 1849, vendar njegove pesmi še vedno živijo med nami. Vsako leto, 8. februarja, praznujemo njegovo smrt kot slovenski kulturni praznik. Takrat se spomnimo, kako pomembne so pesmi, knjige in umetnost, ki nam pomagajo razumeti svet in same sebe.
Na dan Prešernove smrti ima Slovenija dela prost dan z brezplačnimi vstopi v muzeje in veliko dogodkov.
Prešernove nagrade in nagrade sklada so vrhunsko državno priznanje za umetnost.
Čop ga je usmeril v sonetne in pesniške oblike; brez njega bi bila slovenska poezija drugačna.
posvečena Juliji Primic – neuslišani ljubezni.
Spomenik v središču Ljubljane simbolno gleda proti Juliji – Njen doprsni kip je na fasadi nasproti.
Njegov portret in odlomek zdravljice sta bila na bankovcu za 1.000 tolarjev.
France Prešeren je umrl leta 1849, vendar njegove pesmi še vedno živijo med nami. Vsako leto, 8. februarja, se spomnimo, kako pomembne so pesmi, knjige in umetnost, ki nam pomagajo razumeti svet in same sebe. Prešernove pesmi nas učijo, da radovednost, ljubezen in pogum ustvarjajo iskrice znanja ✨, ki še danes svetijo.
Interaktivne in poučne otroške knjige, kjer resnični junaki oživijo v ročno risanih zgodbah.